ZBIRNO POROČILO

Naloži Zbirno poročilo

Drugi jeziki

Uvod

Glavni cilj tega zbirnega poročila je analizirati trenutne ravni sodelovanja med kmetijskimi podjetniki v partnerskih državah projekta COFARM in v EU. Namen je zagotoviti informacije in povečati ozaveščenost interesne skupine o pomenu sodelovanja med kmetijskimi podjetniki.

Sodelovanje znotraj kmetij

  • Partnerstva med kmetijami so primarna vrsta sodelovanja. Družinske kmetije v partnerstvu delujejo skupaj kot večje združbe, upravljanje in lastništvo pa ostane v rokah sodelujočih družin. Partnerstva so lahko znotraj ali zunaj posamezne družine;
  • Kmetijska zemljišča, ki se obdelujejo v delnem zakupu. Sodelovanje vključuje dve ločeni kmetijski dejavnosti na istem zemljišču, brez oblikovanja partnerstva ali podjetja in brez kakršnih koli plačil;
  • Skupna molža je na Irskem relativno nov koncept, katerega so privzeli iz Nove Zelandije. Lastnik zemljišča običajno zagotovi zemljišče, infrastrukturo in nekaj krav. Molzni partner zagotavlja vodstvene spretnosti, delovno silo in še nekaj krav. Operativni stroški se razdelijo med lastnika zemljišča in molznega partnerja glede na delež sredstev posameznega partnerja v tem dogovoru, dobiček pa se deli v dogovorjenem deležu;
  • Pogodbena reja je prav tako nov koncept sodelovanja na Irskem, ki je nastal zaradi rasti mlečne industrije in omejenih pripadajočih površin okoli objektov za molžo. Kmet, ki se ukvarja s proizvodnjo mleka, z drugim kmetom sklene pogodbo o vzreji telic na njegovi zemlji, s čimer pridobi več prostora za krave, ki se že lahko molzejo;
  • Najem krav – do njega pride takrat, ko kmetje s prevelikim številom krav dajo odvečne krave v najem drugim kmetom. Najem je lahko kratkoročen (1.-2. leti) ali dolgoročen (4-5 let). Krave se po kratkoročnem najemu običajno vrnejo lastniku, krave ki so v dolgoročnem najemu pa običajno ne;
  • Zasebna podjetja;
  • Dolgoročni najem ni nujno koncept sodelovanja, vendar zagotovi najemniku varnost pred odpovedjo, tako da lahko vlaga v zemljišče;
  • Skupine proizvajalcev so običajno sestavljene iz kmetov, ki vzrejajo govedo ali ovce. Povezujejo se z namenom skupinske prodaje izdelkov predelovalcem mesa, kar jim omogoča, da dobijo boljšo ceno. Nekatere skupine so sestavljene zgolj iz pridelovalcev določene pasme živali.
  • Skupinski nakup kmetijskih surovin.

Sodelovanje navzven

  • Tržne zadruge in skupine proizvajalcev. Nekatere od njih so zelo profesionalizirane, z mednarodnimi operacijami.

Dodatna sodelovanja

  • Teagasc (agencija za razvoj kmetijstva in hrane) si močno prizadeva za spodbujanje konceptov za sodelovanje ter pomoč pri predlogah in sporazumih. To vključuje vrsto posnetkov študij primerov, ki promovirajo razna sodelovanja. V Teagcasu dela strokovnjak, ki spodbuja koncept sodelovanja in podpore kmetov na tem področju. Usposabljanje je zagotovljeno za kmete in strokovnjake (npr. računovodje in odvetnike), vendar so viri omejeni.
  • Macra na Feirme je Irska organizacija mladih kmetov. Ena od storitev s katerimi se ukvarjajo je spodbujanje mobilnosti zemljišč, vključno s sodelovalnimi dejavnostmi.

Ovire pri sodelovanju

  • Miselnost kmetov;
  • Navezanost na lastništvo zemljišč;
  • Težave pri nasledstvu/dedovanju;
  • Pomanjkanje informacij in nasvetov;
  • Strah glede plačil v okviru SKP;
  • Skrbi o izgubi nadzora / negotovost;
  • Pomanjkanje izkušenj pri delu z drugimi;
  • Pomanjkanje poslovnih spretnosti.

Sodelovanje znotraj kmetij

  • Delitev uporabe strojev;
  • Skupinski nakup materiala;
  • Člani Kluba mladih kmetov, ki so del Združenja zasebnega kmetijstva, si med seboj pomagajo pri mehanizaciji (souporaba in skladiščenje) ter pri žetvi. Če je žetev zaradi podnebnih pogojev v južnih regijah končana hitreje kot v severnih, gredo kmetje z juga pomagati svojim kolegom na sever.

Sodelovanje navzven

  • Skupna dostava proizvodov;
  • Neposredna prodaja na kmetijah (npr. kmetije z neposredno prodajo na kmetiji, omogočijo drugim kmetov prodajajo njihovi izdelkov);
  • Skupna prodaja proizvodov postaja vse bolj priljubljena, en primer je prodaja pridelkov v škatli, v kateri so proizvodi različni kmetov;
  • Kmečke tržnice;
  • Število tržnih zadrug se počasi povečuje, zlasti za mlečne izdelke, sadje in zelenjavo.

Dodatna sodelovanja

  • Sodelovanje pri gospodarskih vprašanjih;
  • Spodbujanje političnih ciljev kmetov;
  • Zveza zasebnih kmetov organizira ekskurzije, usposabljanja, predavanja in srečanja.
  • Združenje rejcev ovac in koz, ki temelji na klubskem sistemu, se osredotoča predvsem na izmenjavo stikov med kmeti, razpravo o vzreji in pripravo priročnikov o ravnanju in uporabi posameznih pasem.

Ovire pri sodelovanju

  • Komunistični režim (1948-1989) je vplival na sodelovanje med kmeti. Zaradi zgodovinskih dejavnikov so češki kmetje zelo previdni ko pride do formalnega sodelovanja. Želja po sodelovanju mora prihajati od kmetov samih saj prizadevanja države niso dobro sprejeta.
  • Kmetijske zadruge so lahko občutljiva tematika. Če kmetje želijo vzpostaviti novo organizacijo, bo to bolj verjetno zasebna družba z omejeno odgovornostjo kot zadruga.

Sodelovanje znotraj kmetij

  • Večnamenske kmetijske zadruge;
  • Strojni krožki;
  • Agrarne skupnosti - upravljajo z nedeljivo zemljo, ki je v skupni rabi.

Sodelovanje navzven

  • Večnamenske in specializirane zadruge (npr. sadjarstvo, gozdarstvo, mlekarstvo, zaščitena označba porekla, tradicionalne specialitete);
  • Zadruge predelovalcev, zlasti za meso, vino in mlečne izdelke.

Dodatna sodelovanja

  • Združenja so najbolj pogost način sodelovanja kmetov v Sloveniji. Primeri le teh so: Združenje mladih kmetov, Zveza rejcev živali… Glavni cilji teh združenj so mreženje, zastopanje interesov članov in zagotavljanje izobraževanj.
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki zastopa interese slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva doma in v tujini.

Ovire pri sodelovanju

  • Zaradi zgodovinskih dejstev, nekateri slovenski kmetje ne zaupajo sodelovalnim praksam;
  • Skrbi glede ogrožanja in izgube individualnosti.

Sodelovanje znotraj kmetij

  • Kmetijska združenja za proizvodnjo;
  • Zadruge za oskrbovanje;
  • Zadruge za skupno rabo zemljišč (zemljišča in stroje si delijo člani zadruge);li>
  • Združenja delavcev;
  • Zadruge za uporabo kmetijskih strojev
  • Najemanje;
  • Skupno obdelovanje;
  • Namakalne skupnosti;
  • Skupine za upravljanje kmetij (njihov namen je zagotavljanje storitev upravljanja kmetij).

Sodelovanje navzven

  • Kmetijska združenja za preoblikovanje izdelkov;
  • Kmetijska združenja za trženje;
  • Skupine in organizacije kmetijskih proizvajalcev (zadruge ali združenja s posebnim ciljem, kot je na primer certificiranje izvora izdelka).

Dodatna sodelovanja

  • Medpanožna združenja (vertikalna integracija);;
  • Strokovna, sindikalna ali predstavniška združenja (npr. sindikati kmetijskih delavcev);
  • Kreditne zadruge (za financiranje stroškov dela in investicij).

Ovire pri sodelovanju

  • Možnost generacijskih sprememb na podeželskih območjih zaradi odhajanja mladih ljudi;
  • Pomanjkanje specifičnega usposabljanja za managerje zadružnih podjetij.

Sodelovanje znotraj kmetij

  • Delitev uporabe strojev;
  • Delitev gnojila;
  • Skupna vzreja črede;
  • Razpuščeno / slučajno sodelovanje.

Sodelovanje navzven

  • Nekateri uspešni trženjski pristopi, ki vključujejo nadaljnjo obdelavo.

Ovire pri sodelovanju

  • Specifičen gospodarski ali poslovni razvoj;
  • Osebni profil kmetov;
  • Osebni razlogi (od »jaz« do »mi«);
  • Iskanje skupne osnove ali izhodišča;
  • Nasledstveni procesi;
  • Prevelika rast s posledičnim neupoštevanjem interesov posameznikov;
  • Vstop in izstop partnerjev;
  • Doseganje soglasja o kvaliteti dela;
  • Zunanje svetovanje.

Sodelovanje znotraj kmetij

  • Vzpostavitev podjetja je osnovni način formalizacije zveze med člani družine;
  • Male zadruge (3-8 članov), ki so običajno usmerjene k skupni proizvodni dejavnosti;
  • Zadruge z več kot 9. člani;
  • Konzorcij velikega števila ljudi;
  • V zadnjih letih je bilo ustanovljenih veliko socialnih zadrug, ki se osredotočajo na socialno kmetijstvo;
  • Zagotavljanje storitev, npr. dobava kmetijskih surovin in svetovalnih storitev. To običajno upravljajo predelovalne zadruge.

Sodelovanje navzven

  • Sodelovanje s skladiščenjem in predelavo v nekaterih sektorjih (npr. poljščine, olivno olje in ovčji sir);
  • Neprofitni konzorciji za management izdelkov z zaščitenim imenom;
  • Organizacije proizvajalcev v sadjarskem in zelenjavnem sektorju, katere se spodbujane s skupno kmetijsko politiko že od leta 2001. Spodbujajo višjo kvaliteto izdelkov, svoje člane spodbujajo, naj sprejmejo dobre naravovarstvene prakse ter pomagajo pri distribuciji in trženju izdelkov.

Dodatna sodelovanja

  • Začasna združenja, ki so vzpostavljena za določen projekt;
  • Družbene aktivnosti;
  • Storitve za kmete;
  • Podjetniške mreže, ki so nova oblika povezovanja, morajo biti priznana v italijanski zakonodaji. Te mreže so lahko profitne ali neprofitne.

Ovire pri sodelovanju

  • Pomanjkanje vodstvenih sposobnosti;
  • Težave z verodostojnostjo;
  • Pomanjkanje ustrezne zakonodaje za pokrivanje različnih vrst sodelovanja;
  • Pomanjkanje kulture sodelovanja med kmeti.
  • Velika prizadevanja kmetijskih svetovalnih služb za razvoj in spodbujanje konceptov;
  • Prepoznavanje potenciala sodelovanja s strani Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in pomorstvo (Irska);
  • Izboljšanje kakovosti življenja in dohodkov sodelujočih;
  • Omogočanje rasti in doseganje obsega;
  • Izboljšana učinkovitost in ekonomije obsega (zmanjšanje proizvodnih stroškov, trženje, distribucija);
  • Povečana produktivnost nekaterih kmetij, katerih poslovanje prej ni bilo uspešno;
  • Večje možnosti za nove ponudnike, da se uveljavijo v kmetijstvu;
  • Prenos znanja in izkušenj med generacijami in med kmeti;
  • Več možnosti raziskovanja in razvijanja sodelovanja;
  • Socialna naravnanost;
  • Izboljšanje dostopa do trga;
  • Možnost skupnega nakupa opreme (strojni krožki).
  • Kmetje ne razumejo konceptov in možnih koristi sodelovanja;
  • Državne agencije imajo omejena sredstva za nadaljnji razvoj in promocijo sodelovanja, zagotavljanje usposabljanja in podpiranje tistih, ki sodelujejo v povezovalnih dejavnostih;
  • Malo povezovanja/sodelovanja izven družin;
  • Nezadovoljstvo kmetov z zadružnim sistemom, kar vodi k nizki udeležbi (zlasti v nekdanjih komunističnih državah);
  • Pomanjkanje odprtosti za spremembe - tradicionalna naravnanost;
  • Strukture sodelovanja se ukvarjajo predvsem z majhnimi kmeti, kar ovira udeležbo srednje velikih in velikih kmetov;
  • Pravila sodelovanja niso jasno opredeljena - kršitev pravil;
  • Pomanjkanje soglasja o skupnih ciljih sodelovanja;
  • Omejena zakonodaja.
  • Velik potencial za povečanje sodelovanja;
  • Nove strukture, ki se še razvijajo;
  • Širitev sodelovanja izven družine in sodelovanja v mesni živinoreji;
  • Potencial za rast in napredek s pomočjo političnih pobud in ukrepov (program za razvoj podeželja);
  • Izboljšanje profesionalizacije (poslovno upravljanje, tehnični postopki, digitalne tehnologije);
  • Spodbujanje inovacij in iskanje novih trgov (internacionalizacija);
  • Sodelovanje med zadrugami.
  • Navezanost na lastništvo zemljišč;
  • Prevladovanje kratkoročnega najema;
  • Obdavčitev je bolj ugodna za najem uslug kot za sodelovanje;
  • Zakonodajni in regulativni organi se lahko počasi odzivajo na novosti organizacij;
  • Kmetje morda niso pripravljeni sodelovati pri novih dogovorih;
  • Zaskrbljenost glede nasledstva in vpletenosti prihodnjih generacij;
  • Strah pred neuspehom;
  • Nenaklonjenost pogodbam in formalnim sporazumom;
  • Pomanjkanje informacij, ki vodijo do dezinformacije;
  • Pomanjkanje izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za primerne interesne skupine;
  • Zaradi slabega upravljanja in ugleda nekaterih zadrug so nekateri bolj naklonjeni zasebnim podjetjem;
  • Slabe politike/strategije razvoja podeželja;
  • Pomanjkanje sodelovanja, zaupanja in sodelovalnega duha med nekaterimi kmetijskimi podjetniki.

Različne dejavnosti sodelovanja v partnerskih državah imajo različne zahteve glede usposabljanja in izpopolnjevanja. Usposabljanje je potrebno tako za kmete kot tudi za strokovnjake, ki kmetom svetujejo. Glavna področja potrebnega usposabljanja in izpopolnjevanja vključujejo:

  • Izobraževanje o možnih priložnostih in koristih sodelovanja za tiste, ki se s tem že ukvarjajo in pa tudi za tiste, ki bi
    mogoče radi začeli sodelovati;
  • Usposabljanje o strukturah in funkcijah sodelovanja ter zahteve in odgovornosti tistih, ki se vključijo v te strukture
    - vključujejo pravne, gospodarske, finančne, upravne, zdravstvene, varnostne, trženjske, tehnične in upravljavske
    vidike;
  • Razumevanje sodelovalnih modelov kmetovanja – poudarek na tem, kako se sodelovanje obnese v praksi: zakaj je
    učinkovito; zakaj ni učinkovito; število in vrste sporazumov. Načela in prakse, ki omogočajo uspešno sodelovanje v
    kmetijstvu;
  • Pravni in praktični vidiki, ki jih je treba upoštevati pri podpisu sporazuma o sodelovanju;
  • Upravljanje s časom: ključno pri delu z drugimi;
  • Finančno upravljanje in nadzor stroškov (dolgoročni proračuni in upravljanje denarnih tokov);
  • Vodstvo in strategija upravljanja podjetja: za tiste, ki bodo delali v sklopu zadrug/podjetji;
  • Podjetništvo: spodbujanje posameznikov k razvoju novih podjetij in poslovnih priložnosti;
  • Upravljanje s človeškimi viri: ali kot partner v večjem podjetju ali kot manager; kmetom manjkajo vodstvene spretnosti;
  • Povezovalne/sodelovalne spretnosti in sprejemanje odločitev: kmetje običajno delajo in sprejemajo odločitve sami (ali
    s pomočjo družine), zato potrebujejo usposabljanje na področju skupnega odločanja in dela z drugimi;
  • Spretnosti za strateško načrtovanje;
  • Spretnosti za načrtovanje nasledstva;
  • Spretnosti za obvladovanje stresa in zagotavljanje dobrega počutja;
  • Spretnosti komuniciranja;
  • Usposabljanje za učinkovito povezovanje/sodelovanje;
  • Spretnosti za upravljanje in reševanje konfliktov;
  • Pristopi/prakse za izboljšanje učinkovitosti;
  • Uporaba tehnologije za izboljšanje učinkovitosti.

Eden od izzivov pri zagotavljanju usposabljanja kmetov je, da prepoznajo koristi usposabljanja in jih posledično spodbuditi k sodelovanju. Poudarjeno je bilo tudi, da čeprav je spletno usposabljanje za kmete bolj prilagodljivo, jih bo še vedno težko prepričati o njegovi pomembnosti za uspešno sodelovanje.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
CO-FARM: Enhancing COoperation amongst FARMing entrepreneurs
Št.Projekta: 2016-1-IE01-KA202-016870

Copyright © 2019

TOP