Mreža za ustvarjanje in izmenjavo znanja

Gojitev pistacij je v Španiji relativno nova dejavnost. Kljub obstoječim programom usposabljanja pa zahteva izmenjavo izkušenj med kmeti, ki želijo proizvajati relativno neznano kulturo. Ta študijski primer bo pokazal, kako se učiti iz izkušenj kmetov in kako ustvariti pozitivne tokove informacij med kmeti, ki imajo podoben interes.

Osnovni podatki

  • Lokacija: Ciudad Real, Jaén, Granada
  • Ime: Mreža za ustvarjanje in izmenjavo znanja
  • Leto ustanovitve: 2010
  • Vrsta sodelovanja: Študijski krožek
  • Število kmetov/lastnikov/podjetnikov/vključenih kmetij ali podjetij: 10 v glavni mreži

Kmetje se nahajajo v pokrajinah Ciudad Real, Granada in Jaén in se ukvarjajo s pridelavo pistacij, relativno novega pri­delka v Španiji. Zato je malo izkušenj in znanja o njihovi proizvodnji. Pistacija je dobičkonosen pridelek, vendar zahteva velike začetne naložbe – naložba se tudi kasneje začne vračati kot pri drugih trajnih nasadih. Ker je pistacija občutljiva na rodovitnost tal in klimatske razmere, je za posamezno kmetijo potrebno skrbno izbrati ustrezno sorto. Potrebno je poskrbeti tudi za cepljenje in navzkrižno opraševanje. Vse te spremenljivke ustvarjajo določeno stopnjo negotovosti glede njene sposobnosti preživetja, zlasti ker primanjkuje teoretičnih informacij, z le nekaj objavami v španščini. Zato je gojenje pistacij postalo “pustolovščina” za kmete, ki so posadili ta pridelek.

Gojitev pistacij v Španiji je razmeroma nov pojav. Informacije o njegovi pridelavi kmetje lahko dobijo v raziskovalnem centru pod imenom “El Chaparrillo”, kjer potekajo tudi uradni tečaji. Potreba po preseganju pridobljenih veščin in potreba po sodelovanju je privedla skupino kmetov, da si med seboj izmenjujejo izkušnje in storitve ter s tem ublažijo težave pri gojenju relativno novega pridelka v Španiji.

Konzorcij sestavlja 10 kmetov iz Ciudad Reala, Granade in Jaéna. Poleg tega, da si medsebojno pomagajo, si kmetje pri­dobljeno znanje in izkušnje delijo drug z drugim. To je privedlo do zmanjšanja stroškov pridelave pri mnogih udeležencih skupine ter povečanja proizvodnje.

Ustvarilo je dobro vzdušje med kmeti, ki “temelji na zaupanju, velikodušnosti in pripravljenosti, da se učijo drug od druge­ga”. Iz te interakcije je nastalo veliko neformalnega znanja, ki se izmenjuje med člani skupine.

Neformalno mrežo, kot je ta, je mogoče vzdrževati samo, če obstajajo dobri osebni odnosi in zaupanje med člani. To zahteva nenehno prizadevanje članov, da se srečujejo in vzdržujejo stike. Razdalje lahko ogrozijo razmerja.

Samo, če bo zaupanje, bo kmet pripravljen deliti svoje izkušnje. Pomanjkanje formalizacije pridobljenega znanja povzro­ča težave pri dejavnostih razširjanja izven skupine, ker se ne šteje za znanstveno.

Kadar je gojenje določene kulture tvegano in obstaja negotovost, lahko občutek pripadnosti skupini nudi visoko vredno tehnično in psihološko podporo.

Pomembno je prepoznati, kaj vsak kmet lahko prispeva k skupini in za kateri del delovanja skupine lahko prevzame od­govornost.

V vsakem primeru je priporočljivo formalizirati pridobljeno znanje, tako da ga je mogoče uporabiti zunaj skupine in ga sčasoma prilagoditi. Priporočljivo je vključiti nekoga s tehničnim profilom.

Odprta komunikacija, ustvarjanje zaupanja, velikodušnost in stalno prizadevanje za stike so pomembni dejavniki za ustvarjanje mrež znanja.

Vodstvene veščine in sposobnost sporočanja konceptov so očitno pomembne za učinkovito širjenje informacij. Vodstvo je temeljnega pomena, nekdo v mrežah in podmrežah mora prevzeti povezovalno vlogo, tako da skupine delujejo učin­kovito in učinkovito prenašajo informacije. Zmožnost komuniciranja konceptov je pomembna, da informacije dobijo jasno in natančno sporočilnost za člane.

Velikodušnost je temeljna, včasih na sestankih prispevate več kot dobite, vendar se na srednji rok vedno vse povrne.

Uporaba komunikacijskih medijev za upravljanje in shranjevanje informacij je lahko koristna za delovanje takšne skupine.

Nesveti/Priporočila

“ Zmožnost za izgradnjo zaupanja skozi empatijo in prijaznost so bistvenega pomena za vzpostavitev stabilnih osebnih odnosov v neformalnih skupinah.’’

Trditve/Vprašanja

  • Od leta 2010 kmetje te skupine z različnih koncev Andaluzije izmenjujejo izkušnje in pridobivajo znanje. Ali menite, da bi lahko takšno pobudo razširili med svojimi kolegi?
  • Ali je mogoče to obliko neformalnega sodelovanja upravljati brez struktur, pravil ali proračunov?
  • Ali menite, da lahko ustanovite skupino za ustvarjanje znanja in izmenjavo izkušenj in storitev za vašo proizvodnjo? Na področju katerih kultur ali na katerih področjih znanja bi lahko organizirali takšno skupino?
  • What forms of communication would you use and how would you manage the knowl- edge generated within the group, so that it would be accessible to new entrants?
TOP