Brassica

V tem študijskem primeru se osredotočamo na zadružno sodelovanje v obliki zadruge po imenu Brassica, v katero je vključenih 48 kmetov. Gre za skladiščenje različnih vrst pridelkov (zlasti pšenice, ječmena, koruze, repičnega semena, bele in rumene gorčice). Brassica ima v lasti dva med seboj ločena silosa za žito in tri velika skladišča. Zadruga skladišči požete pridelke, jih ustrezno obravnava in razvršča v skladu z različnimi parametri kakovosti.

Osnovni podatki

  • Lokacija: U Zdymadel 827/1, Lovosice 2, 410 02, Republika Češka
  • Ime: Brassica
  • Leto ustanovitve: 1999
  • Vrsta sodelovanja: Zadruga, Skupina proizvajalcev
  • Število kmetov/lastnikov/podjetnikov/vključenih kmetij ali podjetij: 48
  • Internetne povezave: www.brassica.cz

Zemljišča kmetij: 48 kooperantov ima v lasti in upravlja približno 15.000 hektarjev kmetijske
zemlje.

Kmetije se nahajajo na področju severne Češke (Litoměřice, Roudnice nad Labem, Teplice, Slaný and Louny) in se v glavnem ukvarjajo s pridelavo poljščin.

Zadrugo Brassica marketing je leta 1999 ustanovilo 15 članov.

Zgodovinske korenine tovrstnih zadrug segajo daleč nazaj v začetke 19. stoletja. Navkljub obsežnim ekonomsko-politič­nim spremembam je to še vedno najboljši način trženja blaga.

Brassica se ukvarja s skladiščenjem in razmeščanjem pridelkov, preprodajo žit in olj na debelo, oddajanjem skladiščnih kapacitet nečlanom organizacije ter s kakovostno laboratorijsko analizo in transportom. Podjetje je pod stalnim finančnim nadzorom uradno akreditiranih organov. Vsem, ki so vključeni v kmetijsko dejavnost, je jasno, da sama pridelava pridelkov vrhunske kakovosti ne zadošča, saj je pomembno tudi to, da se organizira učinkovito prodajo. Prav slednje je bilo glavno vodilo petnajstih zasebnih kmetov, ki so leta 1999 ustanovili Brassico. Že leto kasneje so na javni dražbi nabavili prvo »žitno dvigalo«. Šlo je za klasični silos iz betona s kapaciteto 20.500 ton, ki je bil zgrajen v šestdesetih letih. Velikanske poplave v letu 2002 so bile ključni test vzdržljivosti objekta; na žalost so v nadaljevanju povzročile vrsto težav. Objekt je bil poplavljen pet tednov, sanacija pa je potem stala milijone čeških kron. Z velikim trudom članov zadruge in zaposlenih so zgradbo na koncu vendarle uspeli sanirati in ponovno zagnati njeno delovanje. Od takrat je Brassica ob vse večjem šte­vilu članov in ustrezno večji količini kmetijske zemlje doživljala nesluten razmah. Investirali so v tehnologije za obdelavo pridelkov po setvi, nove sušilce, čistilnice semen in tehtnice. Celoten silos je povsem avtomatiziran. Leta 2010 je Brassica pridobila še drugi silos, tako da je skladiščna kapaciteta narasla na 30.000 ton. Z razširitvijo so se pokazale možnosti ponudbe novih storitev, npr. obvladovanje večjih količin proizvodov, možnost najemanja prostorov itn. Leta 2012 je bil zgrajen nov štirimetrski zid kot poplavna zaščita okrog celotnega objekta.

Velika prednost Brassice je njena enkratna lokacija za predelavo proizvodov. Sedež zadruge je na poti med Prago in Dresdnom (dobro izhodišče za dosego nemškega in nasploh zahodnega trga Evropske unije). Njihove stavbe se nahajajo na levem bregu reke Elbe, v bližini ladijskega pristanišča. Oba silosa imata dvigala in sta dobro povezana z reko, tako da se lahko tovor pretovarja neposredno na barke. Blago lahko neposredno pretovorijo tudi na železnico. Hitri in tekoči prenosi so izjemno pomembni. Imajo tri vhodne košare z agregatno kapaciteto 140 ton na uro. Prenos blaga lahko poteka v štirih različnih pozicijah s povprečno hitrostjo do 240 ton na uro.

Najnovejša sprememba zadeva pridobitev dveh velikih skladišč v neposredni bližini Brassice. S tem so se odprle možnosti za razvoj novih možnosti skladiščenja, tako da ima Brassica zdaj na voljo kapacitete sprejema 35.000 ton blaga.

Vodenje nadzira uprava, katere člani se volijo za dobo treh let. Predseduje ji predsednik, ki mu pomaga podpredsednik. Poleg njiju je v upravi še pet članov. Fnančno poslovanje nadzira tričlanski nadzorni svet, ki redno poroča o poslovanju ob srečanjih s člani zadruge.

Nesveti/Priporočila

“ Kdor želi podpreti širše delovanje zadruge, se lahko pridruži kmetom, ki se odločajo, da delež svojega dobička investirajo v trženje v smislu reklam, kmečkih zvez, spletnih strani itn. Ko gre za zagon novih projektov, se ti lahko financirajo s pomočjo investicij članov in s posojili. Dobiček se lahko reinvestira v infrastrukturo ali pa se razdeli med člane v obliki kapitalskih kreditov, kar v bistvu pomeni, da gre za dividende, ki se izplačajo v skladu z višino investicij članov v zadrugo. Pretekle izkušnje kažejo, da skupinski pristop učinkuje le, ko imajo člani skupine iste cilje. Kakovost skladiščenih proizvodov je ena najpomembnejših stvari, ob čemer je treba reči, da se iščejo poti za zmanjševanje količine pokvarjenega ali uničenega blaga. V Brassici se splača skupno vlagati v opremo in tako znižati strošek na posameznika. Vodstvo podjetja mora biti dovolj proaktivno, da poišče nove tržne priložnosti in jih izkoristi za nadaljnjo rast. Treba je spremljati trende na trgu, saj je le tako možno sprejemati pravilne odločitve glede nakupov. Vse aktivnosti in denarne transakcije morajo potekati transparentno in vedno mora biti jasno, kdo je za kaj odgovoren. Vsi člani zadruge morajo imeti vpogled v to. Reden nadzor napredka in dosežkov je seveda nujen. Glavni izziv se kaže v širitvi sodelovanja in vključevanju vse večjega števila članov, ki lahko prispevajo k skupnemu kapitalu. Za uspeh je seveda ključnega pomena tudi dobro vzdušje, razumevanje in ustrezno vodenje. Če se člani med seboj dobro razumejo, je tudi lažje načrtovati prihodnje aktivnosti. ’’

 

Trditve/Vprašanja

  • Ste kdaj razmišljali, da bi se v smislu boljšega funkcioniranja vaše kmetijske dejavnosti povezali drugimi kmeti (npr. v zvezi z mehanizacijo in skladiščenjem)? Se vam zdi, dabi bila zadruga prava oblika za takšno povezovanje?
TOP