Sodelovanje dveh neodvisnih družinskihkmetij: starši in njihova hči

V tem študijskem primeru predstavljamo sodelovanje med dvema neodvisnima družinskima kmetijama, ki ju družijo tesne družinske vezi. Starša, g. in ge. Pešek se ukvarjata z živinorejo in poljedelstvom, njuna hči ga. Hana Hrubá pa se posveča ovčarstvu. Obe kmetiji se nahajata v osrednji regiji Češke republike.

Osnovni podatki

  • Lokacija: Obe kmetiji se nahajata v osrednji regiji Republike Češke, med seboj sta oddaljeni 18 kilometrov.
  • Ime: Sodelovanje dveh neodvisnih družinskih kmetij: starši in njihova hči
  • Leto ustanovitve: 2001
  • Vrsta sodelovanja: In Družinska pomoč
  • Število kmetov/lastnikov/podjetnikov/vključenih kmetij ali podjetij: 3

Zemljišča kmetij: Družinska kmetija Pešek – 180 hektarjev
Družinska kmetija Hana Hrubá – 50 hektarjev

Družinska kmetija Pešek je bila ustanovljena leta 1991 na stoosemdesetih hektarjih kmetijskih zemljišč. Na večjem delu zemljišč prevladujeta pesek in skala, zato se jih uporablja kot pašnike. Ostanek kmetijskih zemljišč se v glavnem uporablja v smislu pridelave poljščin (žitarice, repično seme, koruza). Kot rečeno, je kmetija usmerjena v živinorejo (100 glav gove­da) in v manjšem obsegu tudi konjerejo, prašičerejo in perutninarstvo.

Ga. Hrubá se že od leta 2001 specializira na striktno ekološko ovčerejo. Ima čredo, ki šteje od 200-400 ovac in jagenj. Kmetija se osredotoča na proizvodnjo in neposredno prodajo mesa.

 

Ga. Hrubá je skupaj z možem ustanovila svojo družinsko kmetijo v kraju Čelina leta 2001. Zemljišče je podedovala od sta­rega strica in se nahaja le 18 kilometrov od družinske kmetije, kjer je odraščala. Ob zagonu kmetije so jo podpirali starši. Podprli so jo tako, da so ji podarili štiri ovce in pet prašičev ter ji omogočili brezplačno uporabo kmetijske mehanizacije, vključno s traktorjem, prekopalniki , kombajni, balirkami, škropilniki in avtomatskimi čistilci. Kasneje je mlad par investiral sredstva za nakup svoje lastne mehanizacije, za perutninski obrat (1000 kokoši) in za opremo za rejo prašičev. Najela sta tudi manjšo čredo ovac. Kar nekaj časa je bilo prav perutninarstvo njuna glavna dejavnost. Žal, jima ni bilo usojeno dolgo skupno življenje in ga. Hrubá je ovdovela. Da bi lahko še naprej vodila kmetijo, je morala uvesti nekaj sprememb. Osredotočila se je na ovčarstvo. Z obilico osebnega poguma in s pomočjo staršev je dejansko preusmerila svoje kmetij­sko poslovanje. Starši so ji pomagali, da je na novo presejala zemljišča, ki so bila prej namenjena poljedelstvu (krma za perutnino). Starši so ji dvakrat letno pomagali tudi pri košnji in obnovi črede ovac. Na koncu so ji pomagali tudi pri računo­ vodstvu, kar je ge. Hrubá omogočilo, da je lahko več časa posvetila svoji novi dejavnosti.

Danes ga. Hrubá skrbi za svojo čredo ovac s pomočjo svojega novega partnerja. Glede na letni čas pa lahko več pozor­nosti posveti tudi delu v svoji specializirani kmetijski trgovini, kjer prodaja jagnjetino in mlečne proizvode. Ga. Hrubá zdaj, če je treba, pomaga tudi svojim staršem, zlasti pri vzdrževanju zgradb in kmetijske opreme.

Nesveti/Priporočila

“ Obe družini imata dobre izkušnje s sodelovanjem in si brezplačno pomagata. Njuno sodelovanje temelji le na ustnih dogovorih, saj ne potrebujejo nobenih pisnih pogodb. Vsa mehanizacija z obeh kmetij je v skladu s sezonskimi potrebami brezplačno dostopna vsem. Tudi ob manjših denarnih posojilih temelji njihov odnos zgolj na zaupanju. Obe družini imata dober občutek glede njunega medsebojnega sodelovanja. Dejavnosti obeh kmetij sta delovno intenzivni in terjata veliko časa. Na primer: vzdrževati je treba veliko kmetijske opreme in mehanizacije. Traktorji in drugi deli mehanizacije zahtevajo stalno vzdrževanje. Enako velja za tovorna vozila, opremo za oranje, avtomatske čistilce in sisteme za avtomatsko molžo. Predvidljiv izziv bo gotovo nastopil, ko bosta starša prestara za nadaljevanje dela in bosta morala ga. Hrubá in njen novi partner prevzeti vodenje obeh kmetij v svoje roke. ’’

Trditve/Vprašanja

  • Se vam zdi, da bi lahko premočne čustvene vezi ogrozile poslovanje in doseganje sicer zagotovljenih in medsebojno usklajenih ciljev?
  • Se vam zdi, da je (ne glede na zaupanje med partnerji) ustni dogovor glede medsebojnega sodelovanja dobra poslovna odločitev?
TOP