V Sloveniji ima zadružništvo bogato tradicijo, saj so se prve zadruge začele ustanavljati konec 19. Stoletja. V drugi polovici 20. Stoletja je razvoj zadrug stagniral, ponovni zagon pa je dobil po letu 1991. Poleg že obstoječih zadrug, ki povezujejo predvsem kmetijske proizvajalce določenega območja, so pričele vznikati tudi nove zadruge, ki povezujejo ljudi na podlagi skupnih interesov in vrednot. Ena takšnih zadrug je tudi Zadruga Konopko, ki združuje pridelovalce industrijske konoplje, skupne pa so jim vrednote trajnostnega kmetijstva in socialnega podjetništva.
Osnovni podatki
Zemljišča kmetij: okrog 500 ha
Industrijska konoplja je za rastne razmere dokaj nezahtevna rastlina, ki ne zahteva intenzivnih agrotehničnih ukrepov in je tako primerna za pridelavo na manjših skromnejših površinah v skladu z ekološkim kmetovanjem. Kot taka je zelo primerna za gojenje v slovenskih razmerah. Z gojenjem industrijske konoplje lahko pridelovalci dosegajo večje vrednosti pridelka na hektar kot z konvencionalnimi poljščinami kot je koruza, krompir ali sladkorna pesa. Prednost industrijske konoplje je tudi njena vsestranska uporabnost. Zato se večina pridelovalcev ukvarja tudi s predelavo konoplje v različne proizvode iz področja prehranskih dopolnil, kozmetike, tekstila, živil, krme, gradbeništva…
Podatki o poteku sodelovanja
Zadruga povezuje pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje, inovatorje, raziskovalce in druge deležnike, zainteresirane za industrijsko gojenje konoplje. Z rastjo članstva se zadruga sooča z novimi izzivi. Treba je uskladiti in vključiti različne interese, določiti prednostne naloge, razdeliti delo in sodelovati z naraščajočim številom institucij. Zadruga se financira predvsem s članarinami. Leta 2017 je bila zadruga uspešna na javnem razpisu za pridobitev sredstev za delovanje socialnih podjetij.
Gojitev in predelava industrijske konoplje je dejavnost, ki je močno regulirana s strani države, zato zadruga nudi svojim članom pomoč pri zagonu dejavnosti in pri interpretaciji predpisov. Prav tako se v imenu svojih članov zavzema za spremembo ustrezne zakonodaje.
Obstaja stalen izziv za izboljšanje svetovanja in pomoči članom; Izobraževanja in usposabljanja in razvoj tržnih strategij za članstvo. Druga podpora članom vključuje: delitev opreme, učinkovito trženje, podpora zaščitene blagovne znamke in tržne intervencije - zagotovljena nabavna cena semen in prodajna cena konoplje.
Socialne koristi za člane so za zadrugo tudi izziv: ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje lokalnega gospodarstva, povečanje samooskrbe in samozadostnosti v Sloveniji, obnova kmetijskih zemljišč, uvajanje trajnostnega gospodarstva in skrb za ranljive družbene skupine so pomembna vprašanja za zadrugo in njene člane.
Pomembna vloga zadruge je ozaveščanje kupcev o pomenu obdelave in predelave industrijske konoplje.
Vsak nov član prejme informacije o delovanju zadrug in pomenu zadružništva. Ključne teme so: temelji zadružništva, načela zadružne družbe, ustanovitev zadruge, zakonodaja, demokratično soodločanje, pomen lokalnih virov, oblikovanje skupin, oblikovanje izdelka, ustanovitev podjetja - model, najboljše prakse.
Ta izobraževalni tečaj se financira s projekti, ki jih država nudi za razvoj zadrug in socialnega podjetništva. Sredstva so zagotovljena samo za čas trajanja projekta in za ta namen ne zagotavljajo trajne in neprekinjene podpore. Obstoječa kmetijska svetovalna služba ne sodeluje aktivno na teh tečajih. Izziv je, kako zagotoviti stalno financiranje teh tečajev.
Nesveti/Priporočila
“ Vrednote trajnostnega razvoja, demokratičnega soodločanja, solidarnosti in sodelovanja so pomembne za delovanje zadruge.
Pomembno je tudi sodelovanje s strokovnjaki in strokovnimi institucijami. ’’
Trditve/Vprašanja
- Ali bi morala posebna svetovalna služba opraviti usposabljanje o vlogi in nalogah zadružnega gibanja?
- Katere so ključne zahteve usposabljanja za člana zadruge?